zoriti se

ESSJ ∅

Gradivo

se zorìt ‘vneti (se)’ (nad. – Špehonja 2012b s.v. infiammarsi), ter. zoriti se ‘gnojiti se’, npr. se zṓr nꞷγá ‘noga se gnoji’ < *zòritь, sœ́ nꞷγá zoríla ‘se je noga gnojila’ (Spinozzi Monai 2009: 357) < *zorila, ter. zoríti se -ín se ‘gnojiti se (o nogi)’ (Merkù GSTN).

Ptc zazòrjen ‘vnet’ (nad. – Špehonja 2012b s.v. infiammato).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. dial. *zorȉti sę zòri(t) sę ‘vneti se, gnojiti se’ (zahodno (ter., nad.)).

Prim. mak. zori ‘peči se na šibkem ognju (o kruhu)’, npr. neka zori lebot ušte malku ‘naj se kruh še malo peče’, se šireše miris na leb što zori ‘širil se je vonj po kruhu, ki se peče’.
< psl. dial. *zori̋ti ‘segrevati, peči’/zori̋ti sę ‘vneti se’ (sln.-mak.).

Etimološka razlaga

Gotovo pomenski odtenek v okviru psl. kavz *zoriti ‘povzročati, da je (dovolj/ustrezno) zrelo = staro’ (prim. gr. ptc prez akt γέρων ‘star, prileten’ ← *‘zrel’), pri čemer se je pomen ‘peči/vneti se’ iz verjetno primarnega ‘zoriti = maturare = reif machen’ tako kot pri pide. *pek^u̯- ‘zoriti, kuhati, peči’ (LIV²: 468), prim. gr. πέσσω ‘mehčati, kuhati, peči, zoriti’, δρυ-πεπ-ής ‘na drevesu zoreč’, razvil na podlagi interpretacije, da se stanje zrelosti dosega z uporabo ognja, tj. s segrevanjem. Pomenski razvoj je zaradi sorodnega lit. žarijà ‘žar(enje), žerjavica, žareč premog’ (Smoczyński 2007: 779 brez slov. gradiva) lahko starejši od psl.
Sln. nad. zorá f ‘vnetje’ (Špehonja l.c.; Rigoni, Salvino 1999 s.v. infezione) → nad. ‘mozolj’ (► zora²) in ter. zazȏ̦ra ‘tvor’ < *‘vnetje’ sta lahko mlada sln. dial. deverbativa.

Povezave

zoriti

[Metka Furlan]