Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Gradivo17. st.: ſacne ‘zago, sluga’ (Alasia 1607) Nplm [žakne].Od tod verjetno oronŽaknovecm ‘ime vzpetine v o. Ilirska Bistrica’ (AS 1986) <*žakn-ov-ec ‘diakonovo imetje’ in mtpnŽakuno ‘ime parcele v naselju Gradno v o. Brda pri Novi Gorici’ (LiAK), Žákonon ‘ime kraja pod Gradnem (kjer je pokopališče)’ (Erzetič 2007), Žákno ‘isto’ (E. Erzetič, ustno) <sln.*ˈŽakl̥no< pred disim*ˈŽakn̥no<*ˈžakъn-ьnoadj ‘diakonovo (imetje, pridobljeno kot beneficij za cerkveno služenje)’ (Furlan, SR 57, 2009, 418–421). Imeni kažeta, da je apelativ žaken v onomastično gradivo vstopil prek sln. svojilnih pridevnikov *žaknov in *žakeln.Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*žakǝnm, gžakna ‘diakon’ (Z); pri Alasiju sporočeno v reducirani obliki iz Nplm*žakni;= hrv.dial.žȁkanm, g-kna, tudi žàkan, g-kna ‘učenec bogoslužja, diakon, clericus’ (ARj; Rečnik SANU), čak.žoākoãn, g-knȁ ‘pripravnik za duhovnika’(Vrgada – Jurišić 1973), źãkanj, g-knja ‘isto’ (Bejska Tramuntana na Cresu – Velčić 2003), žakȅnj (Cres na Cresu – Tentor, ASPh 30, 1909, 201), žãkanj, g-knja ‘ministrant’ (Pučišće na Braču – ČDL); <jslov. (sln.-hrv.) *žȁkъnъm (ap A) (Holzer 2007: 141; Matasović, TaT 2007: 110), a tudi *žakъ̀nъ (ap B);rom.*ˈdźa:kŏnŭ<lat.diāconus ‘cerkvenik; diakon’ ⇦gr.διᾱ́κονοςm ‘sluga, služabnik, strežnik, diakon’ (Skok 1971–1974: III:670; Holzer l.c.; Matasović l.c.; Furlan l.c.).Etimološka razlagaGr.διᾱ́κονος je brez znane etimologije (Frisk 1973: I:384–385). Iz stgr. retrogradne tvorbe διάκωνm ‘služabnik, sluga’ se izvaja srgr.διάκοςm ‘isto’, ki je bilo izposojeno v rom. jezike in se v lenirani varianti ohranja v it.dial.zago ‘cerkveni sluga, oseba, ki varuje in skrbi za red v cerkvi’ (Battisti, Alessio 1950–1957: 1274; Doria 1987; Manzini, Rocchi 1995), furl.zàgo ‘duhovnik, ki je bil dodeljen fari; ministrant’ (NP). Srgr.διάκοςm se z rom. posredovanjem iz nelenirane rom. predloge *ˈdźa:kŭ ohranja v č.žák ‘dijak’ ⇨p.żak ‘isto’ (Machek 1968: 721). Mlajša kulturna izposojenka iz srlat.diacus je sln.dijákm ‘srednješolski učenec’.Povezavedijak