Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Gradivoadrášm ‘hrast z zimzelenimi listi, črnika’ (bot. – SSKJ), adráš ‘Stecheiche (quercus ilex)’ (Pleteršnik po Medvedovem rkp. slovarju rastlinskih imen iz leta 1857), adraš ‘Quercus ilex’ (Šulek 1879 po Breckerfeldovem in Freyerjevem rkp. gradivu), adraš ‘wilde Eiche’ (Janežič 1851).18. st.: adrash ‘wilde Eiche; ilex, robur’ (Pohlin 1781), adraſh ‘wilde Eiche’ (Gutsman 1789); 19. st.: adr-aſh ‘wilde Eiche’ (Jarnik 1832: 157), adráſh ‘wilde Eiche’ (Murko 1833a), adraſh ‘Quercus ilex, črničevje’ (Freyer 1836 – Praprotnik, Scopolia 61, 2007, 16).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.adrášm ‘Quercus ilex’.Etimološka razlagaBezlaj ESSJ PZ 1963: 7; Bezlaj ESSJ: I:2 je ftn prek disimilacije r : r→∅ : r izvajal iz prvotnega *ardraš, tvorjenke na -aš iz slov.adj*rъdrъ ‘rdeč’, ki se pri nas potrjuje v tpnÁrdro, g-ega ‘naselje pri Raki v o. Krško’, ‘naselje pod Velikim Trnom v o. Krško’, hdnArdra ‘pritok Račne, severozahodno od Rake’, s čimer naj bi bila črnika podobno kot lat.rōbur ‘hrastovina’ <*(H1)reu̯dh-os ‘rdečost’ (de Vaan 2008: 525) poimenovana kot *‘rdeči (hrast)’ po barvi hrastove sredice (sprejema Furlan, Annales 18/1, 2008, 112; Furlan 2013: 86); toda Grošelj, Linguistica XIII, 1973, 210 o razlagi po nepotrebnem dvomi zaradi suf-aš, ki ga po Bajcu 1950: 112 zmotno prepoznava kot le madžarskega izvora in zato arealno omejenega, čeprav so izpridevniški substantivi na -aš (<*-ašь) tipa sln.bogatáš←adjbogátslov. izvora, prim. SP: I:77.Povezaverder
Dostopnost