rder

ESSJ ∅

Gradivo

*rder adj, f rdra ‘rdeč’; beseda je v aktivni adjektivni funkciji ohranjena le še v obliki za ženski spol v ftn besednih zvezah ˈərdra ˈrọža ‘poljski mak’ (primor. istr. (Belvedur, Pregara) – SDLA-SI: I:134), tj. ‘rdeča roža/cvetlica’, in ˈərdra jerˈbẹta ‘rdeča pesa’ (Belvedur), jərˈbẹta ˈərdra ‘isto’ (Pregara – oboje SDLA-SI: II:204) s sestavino jerˈbẹta/jərˈbẹta ‘pesa’ it. izvora.

Adj se onimiziran ohranja v tpn Árdro n, g -ega ‘naselje pri Raki v o. Krško’, okoli leta 1420 zu Redern, leta 1433 czu der Reder, tpn Árdro n, g -ega ‘naselje pod Velikim Trnom v o. Krško’, hdn Ardra ‘pritok Račne, severozahodno od Rake, leta 1575 pachl Ertra, von Ertra auf die Müll (Bezlaj 1956–1961: I:39; Furlan, Annales 18/1, 2008, 113; Furlan 2013: 86; SHT).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. dial. *ˈr̥:dr̥ adj, f *ˈr̥:dra ‘rdeč’ (Pohorje–Štajerska–Dolenjska–Istra);

= hrv. dial. ŕdar, f ŕdra ‘rdeč’, hrv. kajk. tpn Redri Dol (13. st. – Skok 1971–1974: III:117), csl. rьdrъ ‘rdečkast’, r. dial. rëdryj ‘rdeč, rdečerumen (o rogati živini)’, r. csl. rьdьrъ ‘rdečkast’;
< psl. *rъ̀drъ adj, f *rъdra̋ ‘rdeč’; po disimilaciji ъ : ъ → ь : ъ dial. *rьdrъ, prim. r. rëdryj (Vasmer 1986–1987: III:459);

= lat. ruber, f -bra ‘rdeč’, gr. ἐρυϑρός ‘isto’, mik. e-ru-to-ro, e-ru-ta-ra, sti. rudhirá- (s sekundarnim analoškim -i- po kompozitu – Mayrhofer 1986–2001: II:452), toh. A rtär, toh. B rätre;
< pide. *(H₁)rud^h-r-ó- adj ‘rdeč’.

Etimološka razlaga

Čeprav bi bilo zaradi gr. ἐρεύϑω ‘delati rdeče’ možno sklepati, da je to deverbativni adj na *-ro- iz *(H₁)reu̯d^h- ‘isto’ (NIL: 581), je zaradi gr. denom glagola ἐρυϑαίνομαι ‘postajati rdeč, zardevati’ (< *(H₁)rud^h-n̥-i̯e-) bolj verjetno, da je adj tematizirani heteroklitični subst *(H₁)reu̯d^h-r/n- (Beekes 2010: 466), ki je nastal po vzorcu tipa sti. tamasá- adj ‘temen’ ← subst támas- n ‘tema’.

Diahrona besedna družina

Povezave

androga

adraš

adrica

rdrič

[Metka Furlan]