čudovít -a -o prid.
1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanje
čudovita podoba zasneženih gora knj.izroč. bajen knj.izroč. čaroben zastar. čarokrasen zastar. čudapoln
čudapolna poletna noč knj.izroč. čudesen zastar. diven
divna pokrajina zastar. divoten ekspr. fantastičen ekspr. kolosalen
kolosalen razgled ekspr. kraljevski knj.izroč. magičen ekspr. nezemeljski ekspr. nezemski ekspr. pravljičen ekspr. prečudežen ekspr. prečudovit ekspr. prekrasen ekspr. rajski ekspr. vilinski
vilinski obraz
čudovita podoba zasneženih gora
SINONIMI
čudapolna poletna noč
divna pokrajina
kolosalen razgled
vilinski obraz
2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi
To so čudoviti ljudje.
To so čudoviti ljudje.
SINONIMI