dobrodúšen -šna -o prid.
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave; ki izraža, kaže tako naravo
dobrodušen otrok; dobrodušne besede
dobrodušen otrok; dobrodušne besede
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024