dobrohôten -tna -o prid.
ki hoče, želi dobro
dobrohoten človekdobrovoljen knj.izroč. benevolenten
benevolenten ocenjevalec zastar. blagovoljen pog. dober1 knj.izroč. dobroten knj.izroč. dobrotljiv star. ljudomil
dobrohoten človek
SINONIMI
benevolenten ocenjevalec
PROTIPOMENKA
nedobrohoten