izóbčenje -a s
ver. dejanje, s katerim se pripadniku cerkve onemogoči, da bi še dalje bil njen član
Grozilo mu je izobčenje.
Grozilo mu je izobčenje.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM:
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.