izóbčiti -im dov.
koga, ver. narediti, da kdo neha biti član cerkve
Cerkveno sodišče ga je izobčilo.
Cerkveno sodišče ga je izobčilo.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM:
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.