izpríjenost -i ž
stanje, pri katerem kdo nima več naravnih, prvotnih pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu
Izprijenost je prevladala vsepovsod.
Izprijenost je prevladala vsepovsod.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM:
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.