ki ozir. zaim.
1.
v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku
To je tisti človek, ki me je rešil hude nesreče.
To je tisti človek, ki me je rešil hude nesreče.
2.
v vezniški rabi za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka
Besedo je dobil poslanec, ki je govoril dobro uro. star. kateri1
Besedo je dobil poslanec, ki je govoril dobro uro.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM:
Dostopnost