mehkonébnik -a m
jezikosl. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom
mehkonebniki k, g, h jezikosl. mehkonebni soglasnik jezikosl. velar jezikosl. velarni soglasnik jezikosl. zadnjenebnik jezikosl. zadnjenebni soglasnik
mehkonebniki k, g, h
SINONIMI