múčiti -im nedov.
1.
koga namenoma povzročati bolečine, zlasti telesne
mučiti žival Pri zasliševanju so ljudi tudi mučili.trpinčiti star. dati na muke knj.izroč. maltretirati neknj. pog. martrati neknj. pog. matrati ekspr. mesariti ekspr. mrcvariti
mučiti žival Pri zasliševanju so ljudi tudi mučili.
SINONIMI
2.
3.
s smiselnim osebkom v tožilniku, ekspr. izraža, da kdo doživlja negativno, neugodno stanje, kot ga določa samostalnik v osebku
Skrbi ga mučijo. ekspr. črvičiti ekspr. glodati knj.izroč. gnesti pog. gnjaviti ekspr. grebsti ekspr. gristi ekspr. jahati ekspr. jesti ekspr. klati
Krivice ga koljejo. ekspr. kljuvati ekspr. krotičiti ekspr. krotovičiti pog. martrati pog. matrati ekspr. moriti nar. mrviti ekspr. pekliti ekspr. pestiti zastar. peziti ekspr. pojedati ekspr. preganjati ekspr. razjedati ekspr. razžirati ekspr. stiskati2 ekspr. težiti ekspr. tiščati ekspr. tlačiti ekspr. trapiti ekspr. treti2 ekspr. trpinčiti star. ujedati ekspr. uničevati ekspr. žreti ekspr. žuliti
Skrbi ga mučijo.
SINONIMI
Krivice ga koljejo.
Dostopnost