nasprotováti -újem nedov.
1.
komu biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega
Vsi mu nasprotujejo. neknj. pog. biti kontra knj.izroč. biti nasproten star. biti nasproti
Vsi so mu nasproti. neknj. pog. dajati kontra
Dajal mu je kontra. knj.izroč. oponirati zastar. zoprvati
Vsi mu nasprotujejo.
SINONIMI
Vsi so mu nasproti.
Dajal mu je kontra.
2.
čemu biti, nastopati proti čemu
nasprotovati gradnji elektrarnebiti nasproten
To je nasprotno vsem našim prizadevanjem. neknj. pog. biti kontra ekspr. biti naostren proti čemu star. biti nasproti
To ni resnici prav nič nasproti. star. biti na zoper
Nič ni storil, kar bi bilo na zoper. pog. biti proti star. biti zoper
Ona ni zoper, da se o tem govori. publ. delati proti ekspr. grmeti proti pog. imeti proti kaj publ. izreči se proti zastar. protiti
Predlogu vsi protijo. star. protiviti se zastar. rebriti se ekspr. sršiti se proti
sršiti se proti vsaki novosti
nasprotovati gradnji elektrarne
SINONIMI
To je nasprotno vsem našim prizadevanjem.
To ni resnici prav nič nasproti.
Nič ni storil, kar bi bilo na zoper.
Ona ni zoper, da se o tem govori.
Predlogu vsi protijo.
sršiti se proti vsaki novosti
3.
čemu v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega
Ta odlok nasprotuje zakonu.biti nasproten biti v nasprotju s čim knj.izroč. biti se s čim pog. biti v direktnem nasprotju s čim knj.izroč. biti v opoziciji s čim knj.izroč. biti v opreki s čim
Ta odlok nasprotuje zakonu.
SINONIMI
Dostopnost