oneméti -ím dov.
1.
izgubiti zmožnost oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi; nenadoma ne moči spregovoriti
onemeti od presenečenja Po hudi bolezni je onemel in oglušel.
onemeti od presenečenja Po hudi bolezni je onemel in oglušel.
2.
ekspr. postati zelo presenečen, začuden
Ob izrečenih obtožbah je onemel. ekspr. obnemeti ekspr. obstati1 ekspr. obstati kot vkopan ekspr. obstrmeti ekspr. odreveneti ekspr. ostrmeti knj.izroč. zanemeti
Ob izrečenih obtožbah je onemel.
SINONIMI
Dostopnost