opravíčiti -im dov.
1.
koga/kaj z navedbo objektivnih vzrokov narediti, da se dopusti, da kdo ne izpolni zahteve, obveznosti
opravičiti izostanek Prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek.
opravičiti izostanek Prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek.
DELNI SINONIMI
2.
koga z navajanjem vzrokov dosegati, da preneha negativno mnenje o kom
Hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo. ekspr. oprati
Hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM: