osámljenost -i ž
1.
stanje človeka, ki je brez družbe, povezave z drugimi 
Osamljenost ga muči.

Osamljenost ga muči.
SINONIMI
2.
stanje, ko so komu onemogočeni stiki, povezava z drugimi 
posledice kulturne osamljenosti

posledice kulturne osamljenosti
SINONIMI