osámljenost -i ž
1.
stanje človeka, ki je brez družbe, povezave z drugimi
Osamljenost ga muči.
Osamljenost ga muči.
SINONIMI
2.
stanje, ko so komu onemogočeni stiki, povezava z drugimi
posledice kulturne osamljenosti
posledice kulturne osamljenosti
SINONIMI