osébek -bka m
1.
2.
jezikosl. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja
osebek in povedek jezikosl. subjekt
osebek in povedek
SINONIMI
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI