slepíti -ím nedov.
1.
koga s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi
Močna luč ga slepi.oslepljevati knj.izroč. bleščiti
Sonce ga blešči. ekspr. jemati oči komu
Močna svetloba mu je jemala oči. ekspr. jemati pogled komu
Močna svetloba mu jemlje pogled. ekspr. jemati vid komu
Močna svetloba mu jemlje vid. knj.izroč. oslepljati zastar. oslepovati
Močna luč ga slepi.
SINONIMI
Sonce ga blešči.
Močna svetloba mu je jemala oči.
Močna svetloba mu jemlje pogled.
Močna svetloba mu jemlje vid.
2.
koga, ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati
Jeza ga slepi. ekspr. zaslepljevati
Jeza ga slepi.
SINONIMI
3.
koga, ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici
Mene ne boš slepil. neknj. pog. blefirati komu
Mene ne boš slepil.
SINONIMI