uníčiti -im dov.
1.
kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati
Vihar je uničil naselje. ekspr. pokončati
V jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo pod roke. ekspr. spremeniti v prah in pepel ekspr. stolči ekspr. streti
streti sovražnikov odpor ekspr. streti v prah zastar. ukončati sleng. zjebati ekspr. zlomiti
zlomiti sovražnikov odpor ekspr. zmleti star. zničiti ekspr. zravnati z zemljo
Potres je mesto zravnal z zemljo.
Vihar je uničil naselje.
SINONIMI
V jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo pod roke.
streti sovražnikov odpor
zlomiti sovražnikov odpor
Potres je mesto zravnal z zemljo.
2.
3.
4.
koga povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi
Iz samega sovraštva bi ga uničil. knj.izroč. izničiti star. končati
Pijača ga je končala. ekspr. streti knj.izroč. ugonobiti ekspr. zatolči v zemljo ekspr. zdrobiti v sončni prah ekspr. zgaziti ekspr. zmleti v prah ekspr. zmlinčiti v prah
Iz samega sovraštva bi ga uničil.
SINONIMI
Pijača ga je končala.
5.
koga, ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj
Dolgovi so ga uničili.
Dolgovi so ga uničili.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM: