védomec -mca m
nardp., po ljudskem verovanju človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh; duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka 
Duši ga vedomec. Lučka, ki se mu je pokazala, je bila vedomec. nar. vedanec
Duši ga vedomec. Lučka, ki se mu je pokazala, je bila vedomec.
SINONIMI
Dostopnost