zvèn zvéna m
1.
zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega
preizkusiti zven kovine; zven orodja pri udarcu ob kamen
preizkusiti zven kovine; zven orodja pri udarcu ob kamen
DELNI SINONIMI
2.
s prilastkom lastnost, zaradi katere se kaj zdi tako, kot določa prilastek
spoštljivi zven učenčevih besed V takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven.
spoštljivi zven učenčevih besed V takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM: