blúziti -im
nedovršni glagol
glagol govorjenjaslengovsko
obvezna vezljivost1. čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
družljivostbrez česa
na kaj
po/v čem
s čim
kako
na kaj
po/v čem
s čim
kako
Nekateri radi bluzijo.
Bluzijo so /brez konca in kraja/.
Bluzijo so /brez konca in kraja/.
obvezna vezljivost2. čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostbrez česa
na kaj
po/v čem
s čim
kako
na kaj
po/v čem
s čim
kako
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
Ljudje so (nam) nekaj /vsevprek/ bluzili, da pač tako ne gre.
Ljudje so (nam) nekaj /vsevprek/ bluzili, da pač tako ne gre.
Dostopnost