brstéti -ím
nedovršni glagol
elementarni glagol (naravnih pojavov)obvezna vezljivost kdo/kaj / v kom/čem poganjati
družljivosts čim
kako
kako
Drevje že brsti.
Popki brstijo.
čustvenostno, preneseno Deklica je začela brsteti.
Ljubezen že /vidno/ brsti.
V njem že /pošteno/ brsti.
Popki brstijo.
čustvenostno, preneseno Deklica je začela brsteti.
Ljubezen že /vidno/ brsti.
V njem že /pošteno/ brsti.
Dostopnost