dopustíti -ím
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
neobvezna vezljivostkomu/čemu
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
Bolezen (mu) je dopustila, da je normalno delal.
Bolečine (mu) niso dopustile normalne hoje.
Dopustil je, da je odšla domov.
Bolezen (mu) je dopustila, da je normalno delal.
Bolečine (mu) niso dopustile normalne hoje.
Dopustil je, da je odšla domov.
PRIMERJAJ: dovolíti
obvezna vezljivost2. kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
Dopustil je tudi svoje napake.
Dopustil je tudi svoje napake.
PRIMERJAJ: priznáti
Dostopnost