dovršni glagol
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolobvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
neobvezna vezljivostv/na/pri/ob kom/čem
pod/nad/pred/med kom/čim
kje/kdaj
pod/nad/pred/med kom/čim
kje/kdaj
družljivostv/na čem
s čim
kako
s čim
kako
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
(Pri delu) se ni /prav posebno/ izkazal.
/Navadno/ se je (med prijatelji) /slabo in sploh čudno/ izkazal.
(Pri delu) se ni /prav posebno/ izkazal.
/Navadno/ se je (med prijatelji) /slabo in sploh čudno/ izkazal.
PRIMERJAJ: dokázati/dokazáti se, odlikováti se, proslavíti se, potrdíti se
obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
družljivostv/na čem
s čim
kako
s čim
kako
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
/Nepričakovano/ se je izkazal za pravega strahopetca.
Na vhodu so se morali izkazati s posebno prepustnico.
Izkazala se je s spričevalom.
/Nepričakovano/ se je izkazal za pravega strahopetca.
Na vhodu so se morali izkazati s posebno prepustnico.
Izkazala se je s spričevalom.
PRIMERJAJ: dokázati/dokazáti se, nastopíti/nastópiti, potrdíti se
obvezna vezljivost3. v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
družljivostkot kdo/kaj
kakšen/-o
za koga/kaj
kakšnega/kakšno
kakšen/-o
za koga/kaj
kakšnega/kakšno
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
Izkazal se je /za vrednega zaupanja/.
Izkazala se je /za pravo lažnivko/.
Izkazal se je /za vrednega zaupanja/.
Izkazala se je /za pravo lažnivko/.
obvezna vezljivost4. navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
družljivostv/na čem
s čim
kako
s čim
kako
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.
Izkazalo se je, da so krivi.
/Sčasoma/ se resnica le izkaže.
Izkazalo se je, da so krivi.
/Sčasoma/ se resnica le izkaže.
PRIMERJAJ: dokázati/dokazáti se, pokázati se, potrdíti se