izpolníti in izpólniti -im tudi spolníti in spólniti -im

dovršni glagol

glagol ravnanja

obvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj

neobvezna vezljivostkomu/čemu

družljivostpo/pri/v kom/čem
s/z/pred kom/čim
kako

/Le s težavo/ (jim) je izpolnila staro obljubo.
/Pravočasno/ so izpolnili dogovorjeno normo.
/V tako kratkem roku/ (jim) ni mogel izpolniti vseh potreb in naročil.
Izpolnili so (ji) prošnjo.

PRIMERJAJ: izpeljáti, izvêsti, rešíti/réšiti, uresníčiti

obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj

neobvezna vezljivostkomu/čemu

s kom/čim

družljivostpo/pri/v kom/čem
s/z/pred čim
kako

Obrazec so si morali izpolniti /s tiskanimi črkami/.
Različne prijave je še vedno izpolnil (s pisalnim strojem).

PRIMERJAJ: vpísati/vpisáti, zasésti

obvezna vezljivost3. kdo/kaj doživeti kaj

Izpolnila je sto let.
Vsi po vrsti so izpolnili visoko starost.

PRIMERJAJ: dočákati, doživéti