izvršíti se -ím se
dovršni glagol
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolnavadno v 3. osebi
obvezna vezljivost kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
neobvezna vezljivostkomu/čemu
od—do/blizu/sredi česa
v/na/pri/ob/po čem
med čim
od—do kje
kje
od—do kdaj
kdaj
koliko
v/na/pri/ob/po čem
med čim
od—do kje
kje
od—do kdaj
kdaj
koliko
družljivostpo/ob/pri kom/čem
s/med/pod/nad kom/čim
kako
s/med/pod/nad kom/čim
kako
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.
Uboj se (jim) je izvršil (v ožji družini).
(V privatnem življenju) so se (ji) izvršile velike spremembe.
Uboj se (jim) je izvršil (v ožji družini).
(V privatnem življenju) so se (ji) izvršile velike spremembe.
Dostopnost