dovršni glagol
glagol govorjenjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
družljivostna kaj
s čim
kako
s čim
kako
Vsakega je nagovoril /na ti/.
Nagovoril jih je /s pozdravom po nemško/.
Nagovorila ga je /z gospod/.
Nagovoril ga je /, ne da bi ga poznal/.
Gostitelji so jih /prijazno/ nagovorili.
Vse navzoče je nagovoril /, kakor dobre znance/.
Nagovoril jih je /s pozdravom po nemško/.
Nagovorila ga je /z gospod/.
Nagovoril ga je /, ne da bi ga poznal/.
Gostitelji so jih /prijazno/ nagovorili.
Vse navzoče je nagovoril /, kakor dobre znance/.
PRIMERJAJ: ogovoríti, pozdráviti
obvezna vezljivost2. kdo/kaj besedno usmeriti koga/kaj k čemu / za kaj
družljivosts čim
kako
kako
Nagovoril jo je, da je šla z njim.
Nagovoril ga je k takšnemu početju.
Nagovoril ga je za krajo.
Nagovoril ga je k takšnemu početju.
Nagovoril ga je za krajo.