nameníti se in naméniti se -im se
dovršni glagol
glagol omogočanja nastajanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj imeti namen narediti kaj
družljivostkako
Namenil se je prodati hišo.
/Trdno/ se je namenil vztrajati do konca.
Namenil se je postati pravnik.
Namenil se je, da ostane doma.
izpustno Namenil se je v kino, vendar si je premislil.
/Trdno/ se je namenil vztrajati do konca.
Namenil se je postati pravnik.
Namenil se je, da ostane doma.
izpustno Namenil se je v kino, vendar si je premislil.
obvezna vezljivost2. izpustno kdo/kaj oditi, odpraviti se proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod / kam
družljivostkako
Namenili so se v hribe.
Namenil se je za prijatelji, v tujino.
/Trdno/ se je namenila za njim.
Namenila se je na vlak.
Namenil se je za prijatelji, v tujino.
/Trdno/ se je namenila za njim.
Namenila se je na vlak.
Dostopnost