namígniti -em
dovršni glagol
glagol ravnanja (govorjenja)obvezna vezljivost v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedo ali gibom nakazati na kaj
neobvezna vezljivostkomu
družljivosts čim
kako
kako
/Pravočasno/ (mu) je namignil, kaj se pripravlja.
Streljanje nas je namignilo, da se bliža sovražnik.
Motorist (jim) je /z roko/ namignil na spremembo smeri.
/S prstom/ (mu) je namignila, naj molči.
Namignil (mu) je na dolžnosti in obljube.
Streljanje nas je namignilo, da se bliža sovražnik.
Motorist (jim) je /z roko/ namignil na spremembo smeri.
/S prstom/ (mu) je namignila, naj molči.
Namignil (mu) je na dolžnosti in obljube.
Dostopnost