nasprotováti -újem
nedovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
brez/okoli/mimo/zaradi koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj
brez/okoli/mimo/zaradi koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
/Zelo vztrajno/ je nasprotoval očetovim prošnjam.
Novi izraz ne sme nasprotovati našemu načinu mišljenja.
Sodba /očitno/ nasprotuje zakomu.
čustvenostno /Kot upornik brez razloga/ nasprotuje celemu svetu.
/Zelo vztrajno/ je nasprotoval očetovim prošnjam.
Novi izraz ne sme nasprotovati našemu načinu mišljenja.
Sodba /očitno/ nasprotuje zakomu.
čustvenostno /Kot upornik brez razloga/ nasprotuje celemu svetu.
Dostopnost