dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
Sliko je obesila na zid na hodniku.
Klobuk si je obesil na klin.
V kambri (jim) je svetilko obesil kar pod strop.
Verižico si je obesila okoli vratu.
Klobuk si je obesil na klin.
V kambri (jim) je svetilko obesil kar pod strop.
Verižico si je obesila okoli vratu.
PRIMERJAJ: izobésiti, namestíti/naméstiti, povésiti
obvezna vezljivost2. čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.
/Brez predhodnih opozoril/ jim je obesil svoje obveznosti.
/Po krivici/ so mu obesili vso odgovornost za nesrečo.
Obesili so mu skrajno ponesrečen vzdevek.
/Kot avto/ so mu obesili staro šaro.
/Za popotnico/ ji je obesila kar nekaj govoric in laži.
/Brez predhodnih opozoril/ jim je obesil svoje obveznosti.
/Po krivici/ so mu obesili vso odgovornost za nesrečo.
Obesili so mu skrajno ponesrečen vzdevek.
/Kot avto/ so mu obesili staro šaro.
/Za popotnico/ ji je obesila kar nekaj govoric in laži.