obléči obléčem
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj prekriti koga/kaj
neobvezna vezljivostkomu/čemu
v koga/kaj
s čim
s čim
družljivosts čim
kako
kako
Mati je /na hitro/ oblekla otroka.
(S širokim šalom) si je oblekla boke.
/Na hitro/ si je (v/z veliko resasto ruto) oblekla boke in noge.
Za pusta se je oblekel (v dimnikarja).
čustvenostno Stric ga je vsako leto oblekel.
(Z zadnjim denarjem) so se oblekli.
Sedeže so si oblekli (v usnje / z usnjem).
Stene je oblekla (s tapetami).
(S širokim šalom) si je oblekla boke.
/Na hitro/ si je (v/z veliko resasto ruto) oblekla boke in noge.
Za pusta se je oblekel (v dimnikarja).
čustvenostno Stric ga je vsako leto oblekel.
(Z zadnjim denarjem) so se oblekli.
Sedeže so si oblekli (v usnje / z usnjem).
Stene je oblekla (s tapetami).
obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / na koga/kaj / po/na kom/čem / kod
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivosts čim
kako
kako
Samo v hudi zimi si je oblekla rokavice.
Oblekli so si zimska oblačila in na noge so si oblekli zimske nogavice in škornje.
Oblekli so si zimska oblačila in na noge so si oblekli zimske nogavice in škornje.
Dostopnost