odmévati -am

nedovršni glagol

glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

obvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kaj oglašati se

neobvezna vezljivostod—do/iz koga/česa
po/pri/ob/v/na kom/čem
med/nad/pod/za kom/čim/kje/kod

družljivostkot kdo/kaj
brez/okoli/mimo koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
(V prazni hiši) je /prav zastrašujoče, kot bobnenje/ odmeval njegov globoki glas.
(V njegovem glasu) je odmevalo razočaranje.
Vsepovsod odmeva njegova pesem.
čustvenostno, preneseno Njen jok je še nekaj časa odmeval (v njihovih srcih).

PRIMERJAJ: bobnéti, jávljati se, odbíjati se, odgovárjati, odzívati se, oglášati se, reagírati

obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod

družljivostkot kdo/kaj
brez/okoli/mimo koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.
Med ljudmi je odmeval njegov odstop.
Huda naravna nesreča še danes odmeva po celem svetu.
Njegova slava /na veliko/ odmeva vse naokrog in tudi prek meja.
V medijih /že preveč glasno in udarno/ odmeva vsaka njegova beseda.
Ta teorija še odmeva v slovenskem jezikoslovju.

PRIMERJAJ: izkázati se, odlikováti se, odstópati