opravíčiti -im
dovršni glagol
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolobvezna vezljivost1. kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
neobvezna vezljivostkomu
Opravičili so ga (šefu).
Prišel se je opravičit (vodilnemu), da ne more na sestanek.
Opravičil (mu) je, da ga je spregledal.
Opravičil (jim) je žalitev.
Prišel se je opravičit (vodilnemu), da ne more na sestanek.
Opravičil (mu) je, da ga je spregledal.
Opravičil (jim) je žalitev.
obvezna vezljivost2. kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje
Z delom je opravičil njihovo zaupanje.
Prizadeval si je opravičiti svoje potovanje.
Uspeh je opravičil stroške.
Opravičil se je, da mora oditi v svoje kraje.
Prizadeval si je opravičiti svoje potovanje.
Uspeh je opravičil stroške.
Opravičil se je, da mora oditi v svoje kraje.
PRIMERJAJ: upravíčiti
obvezna vezljivost3. iz šolstva kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
neobvezna vezljivostkomu
Opravičiti (učitelju) izostanek.
Dostopnost