oprostíti -ím

dovršni glagol

glagol ravnanja

obvezna vezljivost1. kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa

družljivostkot kdo/kaj
kot koga/kaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na/skozi koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj

/Kot lažjega invalida/ so ga oprostili vojaške obveznosti.
Oprostili so jih plačevanja davkov.

PRIMERJAJ: razbremeníti

obvezna vezljivost2. kdo/kaj pomilostiti koga/kaj

družljivostkot kdo/kaj
kot koga/kaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na/skozi koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj

Sodišče ga je oprostilo.

PRIMERJAJ: osvobodíti, pomilostíti

obvezna vezljivost3. kdo/kaj odpustiti komu/čemu kaj

družljivostkot kdo/kaj
kot koga/kaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na/skozi koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj

Oprostili so mu zamudo.
Vse mu je oprostila.
čustvenostno Ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden.

PRIMERJAJ: odpustíti