osredotóčiti se -im se
dovršni glagol
stanjski (duševni) glagolobvezna vezljivost kdo/kaj prihajati v stanje zbranega mišljenja
družljivostod/do/iz/z/mimo/brez/glede/zaradi koga/česa
na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj
po kom/čem
kako/zakaj
na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj
po kom/čem
kako/zakaj
/Hitro in predvsem zaradi drugih/ se je osredotočil, preden je kaj povedal.
V takem hrupu se ni mogel osredotočiti.
V takem hrupu se ni mogel osredotočiti.
PRIMERJAJ: osredíniti se, skoncentrírati se, zbráti se
Dostopnost