nedovršni glagol
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjaobvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Žito pada v posodo.
Po sredi ceste je padal /na obraz/.
Naramnica (mu) pada z rame.
Potne kaplje (mu) padajo z obraza na prsa.
Planinec je začel padati proti prepadu.
Brazde so pri oranju /lepo/ padale.
Drevesa so padala /z velikim truščem/.
Na poledeneli cesti lahko ljudje /zelo nevarno/ padajo.
Zavitki so (mu) padali iz naročja.
Stekelce pri očalih (mu) pada iz okvira.
Listje že pada z drevja.
brezosebno Iz rok (mu) pada.
čustvenostno, preneseno Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
Po sredi ceste je padal /na obraz/.
Naramnica (mu) pada z rame.
Potne kaplje (mu) padajo z obraza na prsa.
Planinec je začel padati proti prepadu.
Brazde so pri oranju /lepo/ padale.
Drevesa so padala /z velikim truščem/.
Na poledeneli cesti lahko ljudje /zelo nevarno/ padajo.
Zavitki so (mu) padali iz naročja.
Stekelce pri očalih (mu) pada iz okvira.
Listje že pada z drevja.
brezosebno Iz rok (mu) pada.
čustvenostno, preneseno Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
V hribih bo padal sneg.
Vulkanski prah lahko pada tudi /zelo na gosto/.
Pred ploho so padale le debele kaplje.
Na nekaj mestih pada kamenje.
Jabolka padajo na cesto.
Saje padajo na pročelja in ceste.
brezosebno Kaže, da bo padalo.
Padalo je po glavah in hrbtih.
Iz rok (mu) pada.
čustvenostno, preneseno Pesti so padale po njem.
Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
Težko (jim) padajo njegove besede.
Vulkanski prah lahko pada tudi /zelo na gosto/.
Pred ploho so padale le debele kaplje.
Na nekaj mestih pada kamenje.
Jabolka padajo na cesto.
Saje padajo na pročelja in ceste.
brezosebno Kaže, da bo padalo.
Padalo je po glavah in hrbtih.
Iz rok (mu) pada.
čustvenostno, preneseno Pesti so padale po njem.
Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
Težko (jim) padajo njegove besede.
obvezna vezljivost3. kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Svetloba pada na mizo.
Njegova senca je padala na pesek.
Sonce ni moglo padati v sobo.
Ponoči pade rosa.
Njegova senca je padala na pesek.
Sonce ni moglo padati v sobo.
Ponoči pade rosa.
obvezna vezljivost3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
obvezna vezljivost4. knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
V predavalnico so padali /postopoma in povsem neorganizirano/.
V predavalnico so padali /postopoma in povsem neorganizirano/.
PRIMERJAJ: prihájati, vrstíti se
obvezna vezljivost5. v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Brki (mu) padajo čez ustnice.
Dolgi lasje (ji) padajo na ramena.
Zavesa /lepo/ pada ob polici.
Pot (jim) je začela padati.
Planota /rahlo/ pada proti jugu.
Dolgi lasje (ji) padajo na ramena.
Zavesa /lepo/ pada ob polici.
Pot (jim) je začela padati.
Planota /rahlo/ pada proti jugu.
PRIMERJAJ: mahedráti, nížati se, polégati se, sédati, spúščati se, usédati se, viséti, zniževáti se
obvezna vezljivost6. kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
s čim
kako/koliko/zakaj
s čim
kako/koliko/zakaj
Vpliv (mu) pada.
Njegov vpliv /vidno/ pada.
Zanimanje za knjigo je začelo padati.
Kvaliteta pada.
Glas (ji) je /postopoma/ padal.
Padal je /čedalje globlje/.
Njegov vpliv /vidno/ pada.
Zanimanje za knjigo je začelo padati.
Kvaliteta pada.
Glas (ji) je /postopoma/ padal.
Padal je /čedalje globlje/.
obvezna vezljivost7. v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
družljivostbrez/zaradi koga/česa
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
Mesta so padala /brez odpora/.
Stare teorije padajo in nastajajo nove.
Stari rekordi /pospešeno/ padajo.
Politična nasprotja padajo.
Stare teorije padajo in nastajajo nove.
Stari rekordi /pospešeno/ padajo.
Politična nasprotja padajo.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, razveljávljati se, vdájati se
obvezna vezljivost8. kdo/kaj drug za drugim biti ubit
neobvezna vezljivostna/v/pri/ob kom/čem
nad/pod/pred/za kom/čim
kje
kod
nad/pod/pred/za kom/čim
kje
kod
družljivostod/brez/zaradi koga/česa
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
(Na fronti) so padali možje in fanje.
Čebele so padale /v rojih zaradi insekticidov/.
čustvenostno Ljudje so padali /kot muhe od neke čudne bolezni/.
Čebele so padale /v rojih zaradi insekticidov/.
čustvenostno Ljudje so padali /kot muhe od neke čudne bolezni/.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, izumírati, pogínjati, umírati
obvezna vezljivost9. v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
družljivostkako/koliko
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
/Pogosto/ padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni.
/Pogosto/ padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni.
PRIMERJAJ: nízati se, vrstíti se
obvezna vezljivost10. knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
družljivostkako/koliko
Prazniki padajo na različne dneve.
Njegovo naustvarjalnejše obdobje pada v čas vojne.
Njegovo naustvarjalnejše obdobje pada v čas vojne.
obvezna vezljivost11. iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.