pogrníti in pogŕniti -em

dovršni glagol

glagol ravnanja

obvezna vezljivost1. kdo/kaj zavarovati koga/kaj

neobvezna vezljivostkomu/čemu

s kom/čim

družljivostčez koga/kaj
pri/na/v čem
pred/s/z kom/čim
kako

(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
/Hitro/ je pogrnil prepotene konje.
Pogrnila je speče otroke.

PRIMERJAJ: odéti, pokríti, prekríti, zakríti, zaščítiti, zavarováti/zavárovati

obvezna vezljivost2. knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti

družljivostčez/na/v/za koga/kaj
pri/po/na/v čem
pred/s/z kom/čim
kako

Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
Na ledenem pločniku je pogrnil /na roko/.

PRIMERJAJ: pásti, telébniti

obvezna vezljivost3. kdo/kaj poriniti koga/kaj

družljivostčez koga/kaj
pri/na/v čem
pred/s/z kom/čim
kako

Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
Prepirali so se, potem pa jih je kar nekaj pogrnil.

PRIMERJAJ: poríniti, prevrníti/prevŕniti, zvrníti/zvŕniti

obvezna vezljivost4. žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu

družljivostčez/na/za koga
čez/na/v/za kaj
pri/po/na/v čem
pred/s/z kom/čim
kako/koliko

/Že drugič/ je pogrnil.
Bil je leto starejši od njih, ker je vmes /enkrat/ pogrnil.

PRIMERJAJ: ne izdélati, pásti