pokváriti -im

dovršni glagol

tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

obvezna vezljivost1. kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno

neobvezna vezljivosts čim

družljivosts čim
kako

/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
Njihova aroganca je pokvarila tudi druge ljudi.
/Z udarjanjem ob rob mize/ potem pa še (z majhnim magnetkom) je pokvaril uro.
Težka vozila so /navadno s preveliko težo/ pokvarila cesto.

PRIMERJAJ: poškodováti, uníčiti

obvezna vezljivost2. kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno

neobvezna vezljivostkomu/čemu

s čim

družljivosts čim
kako

Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
/S kuhanjem/ je pokvarila že pripravljeno zelenjavo.
/Z aroganco/ so pokvarili medsebojne odnose.
Vsaka nadaljnja izrečena beseda je pokvarila učinek narejenega.
Pokvaril si je zobe /z neprimerno prehrano/ in (z neprimernimi ščetkami).
/S pretiranim buljenjem/ si je pokvaril vid.

PRIMERJAJ: poškodováti, zmánjšati

obvezna vezljivost3. kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega

neobvezna vezljivosts čim

družljivosts čim
kako

Slaba družba ga je pokvarila.
/Z lažno blaginjo/ so pokvarili značaj naroda.
En učenec je /z nedisciplino/ pokvaril vse druge.

PRIMERJAJ: skváriti

obvezna vezljivost4. kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno

neobvezna vezljivostkomu/čemu

s čim

družljivosts čim
kako

/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.
Slabo vreme je pokvarilo izlet.
Dogodek je (družbi) pokvaril ves večer.
/Z nenehnim kreganjem/ in (s prehrupnim strojem) (jim) je pokvaril veselje do nadaljnjega dela.
/S svojim prihodom/ (jim) je pokvaril načrte.

PRIMERJAJ: skváriti, uníčiti