polzéti -ím

nedovršni glagol

glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

obvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod

neobvezna vezljivostkomu/čemu

družljivostkako/koliko

Iz nosu (mu) je polzela svečka.
Plaz je polzel proti planincu.
Plaz je polzel pred smučarjem.
Plaz je polzel mimo nas.
Žito polzi v posodo.
Potne kaplje (mu) polzijo po obrazu.
Planinec je začel polzeti proti prepadu.
Kri (mu) je /leno/ polzela iz nosu po bradi na prsa.
Na poledeneli cesti (jim) /zelo nevarno/ polzi.
Ob njem /povsem neslišno/ polzi belouška.
Čez nebo polzi mrenast oblak.
brezosebno Iz rane (mu) polzi.
čustvenostno, preneseno Besede so (mu) /enakomerno/ polzele iz ust.

PRIMERJAJ: drséti, íti, premíkati se, têči

obvezna vezljivost2. v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod

neobvezna vezljivostkomu/čemu

družljivostkako/koliko

Ribe (ji) polzijo iz rok.
Mivka (jim) polzi med prsti.
čustvenostno, preneseno Čutil je, da (mu) sreča /kar preveč/ polzi iz rok.
Oblast (jim) /vedno bolj/ polzi iz rok.

PRIMERJAJ: drséti, iztékati, têči, uhájati

obvezna vezljivost3. čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se

neobvezna vezljivostkomu/čemu

družljivostkot kdo/kaj
kako/koliko

Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.
Čas je polzel /zelo počasi/.

PRIMERJAJ: izgúbljati se, iztékati se, minévati