poročíti -ím
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
Odkar je župan, jih tudi veliko poroči.
knjižno pogovorno Poročila je starega znanca.
/Zaradi slabih izkušenj/ nobeno od teh ni hotel poročiti.
Odkar je župan, jih tudi veliko poroči.
knjižno pogovorno Poročila je starega znanca.
/Zaradi slabih izkušenj/ nobeno od teh ni hotel poročiti.
PRIMERJAJ: omožíti, oženíti
obvezna vezljivost2. čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/iz česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod čim
kako/koliko/zakaj
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.
Poročili so ga kar z daljno sorodnico.
Poročili so ga kar z daljno sorodnico.
PRIMERJAJ: omožíti, oženíti
Dostopnost