skupíniti -ím
dovršni glagol
glagol ravnanja s premikanjemobvezna vezljivost v posplošenem pomenu kdo/kaj razdeljevati, razvrščati koga/kaj v skupine
neobvezna vezljivostv/na/po/pri kom/čem
med/nad/pod kom/čim
kje/kod/kdaj
med/nad/pod kom/čim
kje/kod/kdaj
družljivostbrez/od/iz/zaradi česa
v/na/za kaj
po/pri/v/na kom/čem
s čim
kako/zakaj
v/na/za kaj
po/pri/v/na kom/čem
s čim
kako/zakaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) skupinili učence sicer iste starosti.
Dramatiko je treba /zvrstno/ skupiniti.
(Spet danes, kot včasih) učence /socialno/ skupinijo.
Dramatiko je treba /zvrstno/ skupiniti.
(Spet danes, kot včasih) učence /socialno/ skupinijo.
Dostopnost