smrdéti -ím
nedovršni glagol
stanjski (telesni) glagolelementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavovobvezna vezljivost1. kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
družljivostkot kdo/kaj
zaradi/od česa
po kom/čem
s čim
kako/zakaj
zaradi/od česa
po kom/čem
s čim
kako/zakaj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
Kuhinja smrdi /po dimu/.
Ta je smrdel /po znoju/.
Smrdi /kot dihur/.
čustvenostno Vsaka stvar in sploh vse /po svoje/ smrdi.
brezosebno Cel dan je smrdelo /po zažganem/.
Kuhinja smrdi /po dimu/.
Ta je smrdel /po znoju/.
Smrdi /kot dihur/.
čustvenostno Vsaka stvar in sploh vse /po svoje/ smrdi.
brezosebno Cel dan je smrdelo /po zažganem/.
PRIMERJAJ: zaudárjati
obvezna vezljivost2. čustvenostno, brezosebno oddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostpo kom/čem
s čim
kako
s čim
kako
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
Iz ust (mu) smrdi.
V predsobi smrdi /po cvrtju/.
Iz ust (mu) smrdi.
V predsobi smrdi /po cvrtju/.
PRIMERJAJ: zaudárjati
obvezna vezljivost3. čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
po kom/čem
s čim
kako
po kom/čem
s čim
kako
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.
Takšno delo mu smrdi.
Ta stvar mu /nekam/ smrdi.
Takšno delo mu smrdi.
Ta stvar mu /nekam/ smrdi.
PRIMERJAJ: gnúsiti se, upírati se
Dostopnost