sprostíti -ím
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
neobvezna vezljivostkomu
iz/izpod/od česa
Paznik je (jetniku) sprostil roke (iz lisic, vklenjenih na hrbtu).
Ob velikem snegu so morali (izpod snega) sprostiti veje mladih drevesc.
Ob velikem snegu so morali (izpod snega) sprostiti veje mladih drevesc.
PRIMERJAJ: osvobodíti
obvezna vezljivost2. kdo/kaj prosto pokazati kaj
družljivosts čim
kako
kako
/S hojo/ so sprostili sebe in psa.
/Z nasmehom/ je sprostila obraz.
/S smehom/ so sprostili vso notranjo napetost.
/Z nasmehom/ je sprostila obraz.
/S smehom/ so sprostili vso notranjo napetost.
PRIMERJAJ: razbremeníti
obvezna vezljivost3. kdo/kaj prosto izraziti kaj
družljivostv/ob/pri čem
kako
kako
/Ob pogovoru/ so sprostili čustva.
/Ob pesmi/ so sprostili spomine.
/Ob pesmi/ so sprostili spomine.
PRIMERJAJ: pokázati
obvezna vezljivost4. kdo/kaj narediti kaj prosto
Eksplozija sprosti veliko toplotne energije.
Možnost izvoza je sprostila prodajo.
Možnost izvoza je sprostila prodajo.
Dostopnost