ustrelíti -ím
dovršni glagol
glagol splošne spremembe/spremembe lastnostiobvezna vezljivost1. kdo/kaj ubiti koga/kaj
neobvezna vezljivosts kom/čim
družljivostkot kdo/kaj
kot koga/kaj
v koga/kaj
po/na/pri kom/čem
s čim
kako
kot koga/kaj
v koga/kaj
po/na/pri kom/čem
s čim
kako
/Brez pravega razloga/ ga je ustrelil (z malokalibrsko puško).
Ustrelili so ga /kot talca/.
Ustrelili so ga /v hrbet/.
/Po nesreči/ se je ustrelil /v roko/.
Ustrelili so medveda.
Ustrelili so ga /kot talca/.
Ustrelili so ga /v hrbet/.
/Po nesreči/ se je ustrelil /v roko/.
Ustrelili so medveda.
obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj z orožjem poslati koga/kaj
neobvezna vezljivosts kom/čim
družljivostiz česa
proti/k/h komu/čemu
v koga/kaj
po/na/pri kom/čem
s čim
kako
proti/k/h komu/čemu
v koga/kaj
po/na/pri kom/čem
s čim
kako
/Brez posebne napovedi/ so ustrelili častno salvo.
Ustrelil je /v prazno oz. mimo/.
knjižno pogovorno, čustvenostno Ustrelil je kozla.
Ustrelil je /v prazno oz. mimo/.
knjižno pogovorno, čustvenostno Ustrelil je kozla.
obvezna vezljivost3. v zvezi z očmi, s pogledom, čustvenostno kdo/kaj jezno ali živahno pogledati po kom/čem / za kom/čim / kod
družljivosts čim
kako
kako
/S pogledom/ je ustrelila po sobi.
/Z očmi/ je ustrelila za njim.
/Z očmi/ je ustrelila za njim.
PRIMERJAJ: poglédati
Dostopnost