varováti -újem in várovati -ujem

nedovršni glagol

glagol ravnanja

obvezna vezljivost1. kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj

družljivostpred/s čim
kako/koliko

Ta človek /očetovsko/ varuje sirote.
Strežnica je /zelo lepo/ varovala bolnika.
Policija naj bi varovala red in varnost.
/Večkrat/ je varoval njegovo živino.
/S pravočasnimi umiki/ je varoval svoj ugled.
Votlina jih je varovala /pred dežjem/.
Dlaka varuje živali /pred mrazom/.
Okno je varovala železna mreža.

PRIMERJAJ: ohránjati, prizadévati si za, skrbéti za, ščítiti, zavzémati se za

obvezna vezljivost2. iz alpinistike kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj

Alpinist varuje soplezalca.
iz prava Zakon varuje pravico.
iz šaha Nasprotnik varuje kralja.