vónjati -am

nedovršni glagol

glagol razumevanja

obvezna vezljivost1. kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj

družljivostkot kdo/kaj
zaradi/od česa
po kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj

Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
Kuhinja vonja /po dimu/.
Ta pa še /kar preveč po mleku/ vonja.
To cvetje /močno in prijetno/ vonja.
brezosebno Kar dolgo je še v sobi /neprijetno/ vonjalo.

PRIMERJAJ: dišáti, smrdéti

obvezna vezljivost2. kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj

neobvezna vezljivostokoli/okrog koga/česa
v/na/pri/ob kom/čem
s/z/med/nad/pod/za kom/čim
kod/kje

družljivostzaradi koga/česa
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/ob/na/pri kom/čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
Srna (po zraku) /občutljivo/ vonja napadalca.
/Nezmotljivo oz. nenavadno dobro/ je vonjal vse temeljne substance.
/Kljub nahodu dobro/ predvsem (pri živilih in v bivalnih prostorih) vonja smrad.

PRIMERJAJ: čutíti/čútiti, dúhati, slutíti/slútiti, vóhati

obvezna vezljivost3. kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj

družljivostzaradi koga/česa
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/ob/na/pri kom/čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
/Nezmotljivo oz. nenavadno dobro/ je vonjal.

PRIMERJAJ: dúhati, vóhati